g -- in -ja [ gə̀ gə̀ja in gé gêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
osma črka slovenske abecede: napiši g ; mali g ; z velikim g ; z g-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ glasb. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi

g -- kot imenovalni prilastek
osmi po vrsti: odstavek g
♦ glasb. ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice

g- prvi del zloženk
nanašajoč se na g: g-serija
♦ glasb. G-dur durov tonovski način z enim višajem ; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema ; G-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g ; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani

ga 1 rod., tož. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je ; precej sta ga že čutila bila sta vinjena ; imeti ga pod kapo biti vinjen ; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil ; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov ; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost ; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve ; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga ; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca ; poglejte ga navihanca; prim. jih , jo 1 , on

gá 2 medm. ( ȃ )
posnema glas gosi, rac: ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži

ga 3 členica
za krepitev členkovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje ; vrag ga vedi ; star.: gorje si ga mu ; gorje se ga babnici, če jo zalotimo ; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi , vragsigavedi ipd.

gabardén in gaberdén -a m ( ẹ̑ )
tekst. močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami: siv gabarden ; hlače, kostim iz gabardena

gabardénast in gaberdénast -a -o prid. ( ẹ̑ )
tekst. ki je iz gabardena: siva gabardenasta obleka

gabarít -a m ( ȋ )
urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten
♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil ; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi

gáben -bna -o prid. ( á ā )
star. ogaben , gnusen : gabna golazen

gáber -bra m ( á )
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti ; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa
♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus ; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis

gaberden ipd. gl. gabarden ipd.

gábez -a m ( ȃ )
bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez

gabión -a m ( ọ̑ )
posoda kvadraste oblike iz žične mreže, polnjena s kamenjem, za ograje, varovanje brežin, nasipov: uporabiti gabione za gradnjo protihrupnih ograj in medsosedskih zidov ; zlaganje gabionov v višino

gábiti se -im se nedov. ( á ȃ )
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi

gabljív -a -o prid. ( ī í )
ogaben , gnusen : gabljive cunje

gabríca -e ž ( í )
plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila

gabríčje -a s ( ȋ )
gabrovo grmovje, drevje: redko gabričje med skalami

gabrína -e ž ( í )
star. gabrov gozd: bujno zelenje gabrine

gábrje -a s ( ȃ )
gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje

gábrnat -a -o prid. ( ȃ )
star. hrapav , raskav : gabrnata bombaževina

gábro -a m ( ȃ )
petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov:

gábrov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gaber: gabrov les ; trd ko gabrova grča / gabrov gozd ; jesenovo in gabrovo grmovje

gábrovec -vca m ( á )
bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia:

gabrovína tudi gábrovina -e ž ( í; á )
gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem

gábrovje -a s ( á )
gabrov gozd: pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje gabrovo drevje

gáča -e ž ( ā )
1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila : bukova gača
2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo

gáčast -a -o prid. ( ā )
navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo

gáčenje -a s ( á )
glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje

gáčiti -im nedov. ( á ȃ )
polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali

gàd gáda m , im. mn. gádje in gádi ( ȁ á )
1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil ; ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh: varuj se gadov ; sikanje gada ; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno ; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro ; taji in skriva ko gad noge ; sovraži ga kot gada
● ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali ; pravi gad je

gáden -dna -o prid. ( ā )
zastar. grd , ogaben : gadna žival / gadno življenje

gádina -e ž ( ā )
luknja, kraj, kjer so gadje: z mahom porasle gadine

gadíšče -a s ( í )
star. gadina , gadovina : gad je lezel iz gadišča

gádji -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na gade: gadji pik ; gadji strup
● bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje ; prisl.: po gadje se zvijati ; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna

gádnjak -a m ( ȃ )
bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa:

gadolínij -a m ( í )
kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd:

gadolôvec -vca m ( ȏ )
kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec

gádov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gade: gadov rep je še migal / gadova mast

gádovec -vca m ( á )
1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec
2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca

gádovina -e ž ( á )
luknja, kraj, kjer so gadje: iskati gadovine

gádovka -e ž ( á )
samica gada:

gádovnat -a -o prid. ( á )
poln gadov, kač: gadovnati kraji

gag tudi gêg -a [ gêg- ] m ( ȇ )
knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi ; film z učinkovitimi originalnimi gagi

gága -e ž ( ā )
zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov

gáganje -a s ( ā )
glagolnik od gagati: gaganje rac / dovolj je tega nesmiselnega gaganja

gagát -a m ( ȃ )
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata

gagáten -tna -o prid. ( ȃ )
1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek
2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale

gágati -am nedov. ( ā )
1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga
// pog., slabš. govoriti , pripovedovati : kar naprej nekaj gaga
2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine ; pren. gagajo v dolgovih
// zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil ; šol. žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati

gagajóč -a -e:
gosi so se gagajoč razkropile

gágica -e ž ( ā )
ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi

gagljáti -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo gagati: gosi gagljajo

gágniti -em dov. ( á ȃ )
1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila
// oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti
2. nizko umreti : do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje

gáj -a m ( ā )
redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj ; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji
// pesn. gozd : senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj

gájba -e ž ( ȃ )
1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe ; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja
2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe
3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču

gájbica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od gajba: naložiti gajbice na tovornjak ; gajbica za sadje / petje kanarčka v gajbici

gájda -e ž ( ȃ )
nav. mn., zlasti v srbskem in hrvaškem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na gajde ; veseli glasovi gajd

gajéta -e ž ( ẹ̑ )
navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom:

gájica -e ž ( ȃ )
črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in v prirejeni obliki pri Slovencih: bohoričico je izpodrinila gajica ; pisati v gajici ; polemike ob uvedbi gajice / pisava gajica

gájič -a in gajìč -íča m ( ā; ȉ í )
manjšalnica od gaj: brezov gajič ; gozdovi in gajiči

gájiti se -im se nedov. ( ȃ )
nar. predajati se udobju, razvajati se: omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst (J. Galsworthy – O. Župančič)

gajlárdija -e ž ( á )
vrtn. vrtna rastlina z razvejanim steblom in živobarvnimi cveti v koških, Gaillardia:

gála 1 -e ž ( ā )
knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo ; častniki v gali

gála 2 -- prid. ( ȃ )
slavnosten , svečan 2 : gala predstava ; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni
// pog., ekspr. prvovrsten , odličen : videl sem gala film ; točke iz akrobacije so bile gala ; sam.: oblekel se je v gala

galaksíja -e ž ( ȋ )
astron. samostojni zvezdni sestav, osvetje: gibanje galaksij / Galaksija Rimska cesta

galáktičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na galaksijo: galaktični prostor

galaktométer -tra m ( ẹ̄ )
agr. priprava za merjenje gostote mleka, mlekomer:

galaktóza -e ž ( ọ̑ )
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v laktozi:

galalít -a m ( ȋ )
kem. umetna roževina iz kazeina in formaldehida: predmeti iz galalita

galán -a m ( ȃ )
knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan ; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev

galánt stil. golánt -- prid. ( ȃ )
star. vljuden , prijazen 2 : preprost in galant človek je

galánten -tna -o prid. , galántnejši ( ȃ )
1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod ; ljubezniv, galanten človek ; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada
♦ um. galantni stil rokoko
2. star. ljubezenski , erotičen : na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo

galántno prisl. :
galantno ji je pokimal v pozdrav ; v družbi se zna galantno vesti

galanteríja -e ž ( ȋ )
1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija ; konfekcija in galanterija
// trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji
2. star. galantnost : pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje

galanteríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na galanterija 1: galanterijski izdelki ; prodajamo galanterijsko blago in igrače / galanterijska obrt ; galanterijska trgovina / galanterijsko usnje

galanteríst -a m ( ȋ )
izdelovalec ali prodajalec galanterije: razpisano je prosto delovno mesto galanterista

galantín -a m ( ȋ )
gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed: za začetek banketa so postregli z galantinom

galántnež -a m ( ȃ )
knjiž., ekspr. galanten človek:

galántnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost galantnega človeka: galantnost plesalcev / nastopal je s prirojeno galantnostjo / dame so rade poslušale in sprejemale njegove galantnosti dvorljive besede

gálban -a m ( ȃ )
knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic: prodajali so galban in redke dišave

galeása -e ž ( ȃ )
navt., v srednjem veku velika galeja na jadra in vesla:

galéb -a m ( ẹ̑ )
vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi: ladjo je spremljala jata galebov

galébji -a -e ( ẹ̑ )
pridevnik od galeb: galebji krik ; galebja jajca

galébka -e ž ( ẹ̑ )
samica galeba: prestrašena galebka

galêja -e ž ( ȇ )
1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji ; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji
2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina

galénik -a m ( ẹ̄ )
farm. v lekarni izdelano zdravilo: surovine za pripravo galenikov

galénika -e ž ( ẹ̄ )
farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov: v lekarni sta oddelka za recepturo in galeniko

galenít -a m ( ȋ )
min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik:

galenízem -zma m ( ī )
med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni:

galénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na galeniko: galenski preparat ; galenska zdravila / galenski laboratorij v lekarni ; galenska farmacija

galeón -a m ( ọ̑ )
navt. srednjeveška vojna ali trgovska jadrnica s tremi jambori: španski galeoni

galeót -a m ( ọ̑ )
knjiž. galjot : benečanski galeoti

galeóta -e ž ( ọ̑ )
navt., nekdaj manjša jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri: v pristanišču so stale galeote

galêra -e ž ( ȇ )
knjiž. galeja : veslači na galerah

galeríja -e ž ( ȋ )
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije ; umetniška galerija ; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov ; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov ; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije ; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji ; odprta galerija ; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste

galeríjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na galerijo: dobili so nove galerijske prostore ; galerijska zbirka slik / galerijski sedež

galeríst -a m ( ȋ )
uslužbenec v galeriji: galeristi in muzealci
// lastnik galerije: ugleden italijanski galerist

galerístka -e ž ( ȋ )
uslužbenka v galeriji: galeristka je pripravila razstavo na temo obrazov ; kustodinja in galeristka
// lastnica galerije: zasebna galeristka

galêrta -e ž ( ȇ )
biol. rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz: jajčeca obdaja sluzasta galerta ; brezbarvna galerta

galêrtast -a -o prid. ( ȇ )
biol. ki je iz galerte: celice so obdane z galertastim ovojem

galêrten -tna -o ( ȇ )
pridevnik od galerta: galertna snov

gálica -e ž ( ȃ )
1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo ; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo
2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico ; škropiti z modro galico

galicízem -zma m ( ī )
jezikosl. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov

gáličen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na galico: galična barva / galična raztopina

gálij -a m ( á )
kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer

galikánec -nca m ( ȃ )
pristaš galikanizma:

galikanízem -zma m ( ī )
od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma

galikánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na galikanizem: Galikanska cerkev
♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682

galimatías -a m ( ȋ )
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje:

galión -a m ( ọ̑ )
navt. galeon : karavele, fregate, galioni

gáliti -im nedov. ( á ā )
knjiž. odkrivati , razgaljati : galiti preteklost

galjót -a m ( ọ̑ )
1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti ; izkoriščanje galjotov
2. zastar. izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot ; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot
// nar. zahodno birič : galjoti so ga odvedli

galjótski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa

galjótstvo -a s ( ọ̑ )
v srednjem veku položaj, usoda galjotov: obeta se mu galjotstvo

galón -a m ( ọ̑ )
angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: dva galona bencina

galóna -e ž ( ọ̑ )
angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: galona vode / kamion s sto galonami

galonírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk

galoníran -a -o:
galonirana uniforma / galonirani vratarji

galòp -ôpa m , mest. ed. tudi galópu ( ȍ ó )
1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil ; pognati v galop ; bližati se v galopu ; ekspr. besen, divji galop
♦ vet. zelo hiter tek v skokih
2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop
// skladba za ta ples:

galopáda -e ž ( ȃ )
vet. galop : z neskladno galopado na koncu si je konj pokvaril vse upe na uspeh

galopíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od galopirati: galopiranje konj

galopírati -am nedov. ( ȋ )
zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš ; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor
♦ vet. zelo hitro, skokoma teči

galópski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na galop: zmagati na galopskih dirkah / galopska steza

galóša -e ž ( ọ̑ )
nav. mn. gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom: natakniti, obuti galoše ; biti v galošah

gálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Galce ali Galijo: galsko ozemlje / galski humor sproščen in nekoliko robat
● galski petelin podoba petelina kot simbol Francije

galún -a m ( ȗ )
brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna
♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo ; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo

galúnov -a -o ( ȗ )
pridevnik od galun: galunova raztopina

galúnovec -vca m ( ȗ )
petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat:

galúnski -a -o ( ȗ )
pridevnik od galun: galunsko strojenje

galvána -e ž ( ȃ )
teh. žarg. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: delo v galvani

galváničen -čna -o prid. ( á )
elektr. galvanski : galvanični tok

galvánika -e ž ( á )
teh. nauk o kemičnih učinkih električnega toka:

galvanizácija -e ž ( á )
1. galvaniziranje : galvanizacija pločevine
2. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: tovarna ima tudi lastno galvanizacijo

galvanízem -zma m ( ī )
med. pojavljanje galvanskega toka:

galvanizêr -ja m ( ȇ )
kdor se poklicno ukvarja z galvaniziranjem: podjetje išče več galvanizerjev

galvanizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od galvanizirati: galvaniziranje in lakiranje ; delavnica za galvaniziranje

galvanizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino
2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika

galvanizíran -a -o:
galvanizirana žica

galvanokávstika -e ž ( á )
med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok:

galvanométer -tra m ( ẹ̄ )
elektr. priprava za merjenje šibkega električnega toka: meriti z galvanometrom / diferenčni galvanometer za merjenje razlike dveh tokov

galvanoplástičen -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na galvanoplastiko: galvanoplastični odtis ; galvanoplastična kopija

galvanoplástika -e ž ( á )
teh. izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele:

galvanoskóp tudi galvanoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
fiz., nekdaj priprava za zaznavanje električnega toka:

galvanostegíja -e ž ( ȋ )
teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije

galvanotéhnika -e ž ( ẹ́ )
teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo:

galvánski -a -o prid. ( ȃ )
1. elektr. nanašajoč se na pretvarjanje kemične energije v električno: galvanski tok / galvanski člen osnovna enota galvanske baterije ; galvanska baterija priprava (z več členi) za pretvarjanje kemične energije v električno
2. teh. nanašajoč se na galvaniziranje: galvansko kromanje / galvanska prevleka

gáma -e tudi -- ž ( ā )
tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ]

gáma -- kot imenovalni prilastek
tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama
♦ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi ; metal. železo gama in gama železo železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa

gamáša -e ž ( ȃ )
nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše ; nosil je platnene vojaške gamaše ; suknene, usnjene gamaše

gámba -e ž ( ȃ )
glasb., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami: lutnja in gamba

gambéla -e ž ( ẹ̑ )
etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela

gambít -a m ( ȋ )
šah. otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura: sprejeti, odkloniti gambit / damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta ; kraljev gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje kmeta

gambíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na gambit: gambitni kmet ; gambitna poteza

gámbovček -čka m ( á )
ekspr. gambovec

gámbovec -vca m ( á )
drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti gambovce za zimo

gambúzija -e ž ( ú )
zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis: gojiti gambuzije

game gl. gem

gamét -a m ( ẹ̑ )
biol. gameta

gaméta -e ž ( ẹ̑ )
biol. spolna celica: moška, ženska gameta ; združitev dveh gamet

gametofít -a m ( ȋ )
bot. spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod: gametofit in sporofit

gáms in gàms gámsa m ( ā á; ȁ á )
zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi: streljati gamse ; prsk, žvižg gamsa ; trop gamsov ; skače kot gams
// samec te živali: gams stražar je zabrlizgal

gámsar -ja m ( ȃ )
lov. lovec na gamse: bil je navdušen gamsar

gamsíšče -a s ( í )
kraj, prostor, kjer so gamsi:

gámsji -a -e ( ȃ )
pridevnik od gams: gamsji naraščaj ; gamsja kri

gámsov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gamse: gamsov skok ; gamsova koža ; gamsovo meso / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku

gamsovína in gámsovina -e ž ( í; á )
1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino
2. gamsova koža: mehka gamsovina

gámsovka -e ž ( á )
1. samica gamsa: gamsovka z mladiči
2. mn. hlače iz gamsove kože: vedno je nosil gamsovke

gándijevski -a -o prid. ( ȃ )
ki je tak kot pri Gandiju: gandijevski odpor ; gandijevska drža, politika

gándža tudi ganja -e [ gándža ] ž ( ȃ ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja : zanimalo ga je, kako gandža raste
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana : devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk

gánglij -a m ( ā )
anat. skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel: veriga ganglijev vzdolž hrbtenice

gánglijski -a -o ( ā )
pridevnik od ganglij: ganglijska celica

gangréna -e ž ( ẹ̑ )
med. odmiranje tkiva z gnitjem: zdraviti gangreno ; bacili gangrene

gangrenózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na gangreno: gangrenozna rana ; gangrenozna pljuča

gángster -ja m ( á )
zlasti v ameriškem okolju pripadnik organizirane zločinske ali tihotapske tolpe: gangsterji so oropali banko ; tolpa gangsterjev ; pren. politični gangster

gángsterski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na gangsterje: gangsterski vlom ; gangsterske navade / gangsterski film

gángsterstvo -a s ( á )
zlasti v ameriškem okolju pojavljanje gangsterjev in njihova dejavnost: zatirati gangsterstvo ; pren. politično gangsterstvo

ganiméd -a m ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. mlad, lep strežnik, točaj: stregla sta dva livrirana ganimeda

ganíti in gániti -em dov. ( ī á; gānjen )
1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane ; niti jok ga ne gane ; njeno pripovedovanje ga je ganilo ; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce
2. star., navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo ; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane
● ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to

ganíti se in gániti se z nikalnico
spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane ; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila ; nisva se upala ganiti
// ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe ; da se mi ne ganeš od doma ; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje ; ni se ganil s svojega mesta
● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj

gánjen -a -o:
biti ganjen ; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom
● ekspr. ganjen do solz zelo, močno

ganja gl. gandža

gánjenje -a s ( ā )
ganjenost : hotel je prikriti svoje ganjenje

gánjenost -i ž ( ā )
čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost ; ni mogel skriti ganjenosti ; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti

gànk gánka m ( ȁ á )
etn. lesen pokrit hodnik na alpski hiši: gorenjska hiša z gankom
// nižje pog. balkon , hodnik 1 : gledati z ganka po dolini ; visok gank

ganljív -a -o prid. ( ī í )
ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni ; do solz ganljiv prizor ; ganljiva povest

ganljívo prisl. :
ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno ; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti

ganljívka -e ž ( ȋ )
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka ; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko ; socialna ganljivka

ganljívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost ganljivega: ganljivost slovesa

ganótje -a s ( ọ̑ )
knjiž. ganjenost : obšlo, prevzelo ga je ganotje ; občutiti, vzbuditi ganotje

gántar -ja m ( á )
nar. vzhodno lesena podloga za sode v kleti; lega 1 : hrastovi gantarji

gántnar -ja m ( á )
nar. vzhodno lega 1 , gantar : sodi na dolgih gantnarjih

gára -e ž ( á )
nar. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila : odtaval je po vrtu in kasneje sem ga našel v gari naše rdeče jablane, kjer je bincal z nogami in požvižgaval (M. Kranjec)

garáč -a m ( á )
kdor gara: hribovski kmetje so garači ; garači v železarnah / ekspr. bil je neutruden pedagoški delavec, garač

garáčka -e ž ( ȃ )
ženska, ki gara: vztrajna garačka ; perfekcionistka in garačka

garancíja tudi garáncija -e ž ( ȋ; á )
porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo , poroštvo : dati, prevzeti garancijo za najetje kredita ; pren. to je garancija za lepšo bodočnost ; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: garancija poteče že čez nekaj mesecev ; hladilnik ima enoletno garancijo ; pog. pralni stroj je še pod garancijo

garancíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garancijo; jamstven , poroštven : garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list ; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pisna izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba

garánje -a s ( ȃ )
glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje ; pretegnil se bo od garanja ; sit sem že neprestanega garanja

garánt -a m ( ā á )
porok : kot garant podjetja nastopa občina

garánten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na garante ali garancijo: garantno pismo / vozilo v garantni dobi garancijski dobi

garantírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti , dati poroštvo : material za proizvodnjo so jim garantirali ; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke
● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan

garantíran -a -o:
garantirani izdelki / garantirana preskrba

gárast -a -o prid. ( á )
star. hrapav , raskav : garasta koža

garáški -a -o prid. ( á )
izredno naporen, težek: garaško delo / garaško življenje
// ki gara: garaški kmet

garáško prisl. :
garaško se zagristi v delo

garáštvo -a s ( ȃ )
garaško življenje, garanje: sklenil je napraviti konec temu garaštvu

gárati 1 -am nedov. ( ȃ )
nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati
// star. drgniti , guliti : domače platno ga je garalo ; žrebe se gara ob drevo

garáti 2 -ám nedov. ( á ȃ )
zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje ; leta in leta so garali tovarnarjem ; vse dni gara na polju ; pri tej hiši garajo noč in dan ; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri

gárav -a -o prid. ( á )
star. hrapav , raskav : garava srajca

garáža -e ž ( ȃ )
zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo ; spraviti avto, traktor v garažo ; etažna, montažna garaža

garážen -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor

garažíran -a -o prid. ( ȋ )
ki je shranjen v garaži: garažirano vozilo

garažíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od garažirati: zimsko garažiranje ; problem parkiranja in garažiranja v mestih

garažírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
shranjevati, imeti vozilo v garaži: garažirati avto / pog. svoj avto garažira kar v veži

garažíst -a m ( ȋ )
kdor upravlja garaže:

garažnína -e ž ( ī )
plačilo za uporabo garaže: mesečna garažnina znaša 90 evrov ; garažnina in parkirnina

gárbati -am nedov. ( ȃ )
pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu

gárda -e ž ( ȃ )
1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda
2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej
♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848
3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde

gárdedáma -e ž ( ȃ-á )
nekdaj spremljevalka mladega dekleta na družabni prireditvi: gardedame so sedele ob steni in opazovale ples svojih varovank ; pod nadzorstvom gardedame / šalj. za gardedamo so določili starega strica

gárden -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na gardo: gardni častnik ; gardne enote / nositi gardno uniformo

gardénija -e ž ( ẹ́ )
vrtn. vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti: v sobi diši po gardenijah

garderóba -e ž ( ọ̑ )
1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
// prostor za preoblačenje; oblačilnica : zraven telovadnice so garderobe in prhe ; igralska garderoba ; garderoba kopališča
2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo ; dopolniti poletno garderobo ; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe ; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe

garderóben -bna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na garderobo: garderobna stena / garderobni listek / garderobna omara

garderobêr -ja m ( ȇ )
moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja
♦ gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju

garderobêrka -e ž ( ȇ )
ženska, ki dela v garderobi: garderoberka je imela veliko dela ta večer
♦ gled. uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju

gardína -e ž ( ȋ )
knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo ; razgrniti gardine ; napol spuščena rožasta gardina ; okna z gardinami

gardíst -a m ( ȋ )
vojak ali pripadnik garde: predsednika so ob prihodu pozdravili gardisti ; gardisti v sijajnih uniformah / rdeči gardisti

gáre gár ž mn. ( á ȃ )
1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare ; na garah je pripeljal deteljo ; branjevske gare
// slabš. voz , avto : v tistih garah se kar naprej prevaža
2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli : nametati seno v gare

gargánija -e ž ( á )
nar. zahodno rebula : zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo

gargántovski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Rabelaisovem Gargantui: gargantovska moč in dobra volja

garibaldínec -nca m ( ȋ )
pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije: pohod garibaldincev proti Neaplju
// med drugo svetovno vojno pripadnik italijanskih partizanskih enot Garibaldi: furlanski garibaldinci

garibaldínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk

gárice -ric ž mn. ( á ȃ )
1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice
2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice

gárjast -a -o prid. ( á )
garjav : garjasta ovca

gárjav tudi gárjev -a -o prid. ( á )
1. ki ima garje: garjav človek ; garjava mačka ; nagnal ga je kot garjavega psa ; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes ; duša ti garjava
2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu ; ogibaj se te garjave ovce

gárjavec tudi gárjevec -vca m ( á )
1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem ; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi
2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil

gárjavka tudi gárjevka -e ž ( á )
ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka

gárjavost -i ž ( á )
garje : garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo

gárje gárij ž mn. ( á ȃ )
zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje ; odpraviti garje ; ovčje garje

gármond -a m ( ȃ )
tisk. tiskarska črka, po velikosti med borgisom in cicerom: prispevek bo postavljen v garmondu

gárn -a m ( á )
obrt. žarg. kvačkanec : pulover iz tankega garna ; klobčič garna

garnéla -e ž ( ẹ̑ )
nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica 2 : garnele so povešale svoje dolge tipalke

garní hotél garní hotéla m ( ȋ, ẹ̑ )
hotel, v katerem se dobi prenočišče in zajtrk: najeti sobo v garni hotelu

garníra -e ž ( ȋ )
nar. naborek , volan 2 : odparati garniro od krila

garníranje -a s ( ȋ )
glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja

garnírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti: garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami
// knjiž. okrasiti , olepšati : mizo so lepo garnirali ; pren., ekspr. vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami

garníran -a -o:
garnirana bržola

garnitúra -e ž ( ȗ ) navadno s prilastkom
1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture ; usnjena klubska garnitura ; garnitura ključev za avto ; garnitura spodnjega perila ; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne
2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur ; najmlajša garnitura igralcev ; oblast je prevzela garnitura plačancev
♦ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti ; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa ; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod ; potniška garnitura

garnizêr -ja m ( ȇ )
vojak garnizije: v hiši so nastanili garnizerje

garnizíja -e ž ( ȋ )
voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije ; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon

garnizíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na garnizijo: garnizijski vojak ; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte

garnizón -a m ( ọ̑ )
voj. naselje, v katerem je nastanjena garnizija: polk je večkrat menjal garnizon / poveljnik garnizona garnizije

garsonjêra -e ž ( ȇ )
stanovanje iz ene sobe in pritiklin, navadno za samske osebe: kupil je garsonjero v stolpnici ; vseliti se v garsonjero

gártroža -e ž ( á )
star. vrtnica : gartrože že cvetejo ; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo ; nevesta je bila lepa ko gartroža

gás -a m ( ȃ )
nižje pog. plin : internirance so morili večinoma z gasom / šofer je pred ovinkom odvzel gas
● nižje pog., ekspr. vsak dan je pod gasom pijan, vinjen

gasílec -lca [ tudi gasiu̯ca ] m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva: gasilci so se pripeljali na kraj požara ; tudi pomoč poklicnih gasilcev ni zalegla ; gasilci v bleščečih čeladah / ob povodnji so pomagali vojaki, gasilci in reševalci

gasílen -lna -o prid. ( ȋ )
ki je za gašenje: gasilni aparat ; privleči gasilno brizgalno ; gasilna sredstva / gasilni avto ; gasilna ladja / gasilni dom gasilski dom

gasílka -e ž ( ȋ )
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je članica gasilskega društva: poklicne, prostovoljne gasilke ; srečanje gasilk ; gasilci in gasilke

gasílnik -a m ( ȋ )
knjiž. priprava za ugašanje, gašenje: ugašati sveče z gasilnikom

gasílo -a s ( í )
sredstvo za gašenje: preizkušati nova gasila

gasílski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno ; gasilska uniforma ; gasilske vaje ; gasilska veselica ; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto ; gasilska brizgalna gasilna brizgalna

gasílstvo -a s ( ȋ )
dejavnost gasilcev: razmah gasilstva ; zakon o gasilstvu / tukajšnje gasilstvo se je dobro pripravilo na akcijo gasilci, gasilska četa

gasíti -ím nedov. ( ī í )
ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar ; vsa vas je gasila gorečo hišo ; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo ; pren., ekspr. gasiti iskre upanja ; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti

gasíti se
ugašati : iskre so se gasile v noči

gašèn -êna -o:
gašeno apno

gásniti -em nedov. ( á ȃ )
knjiž. ugašati : ogenj v peči je začel gasniti ; svetilka že gasne / dan počasi gasne ; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah

gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e:
gasnoč dan

gaspáčo in gazpacho -a [ gaspáčo ] m ( ȃ )
gastr. hladna španska paradižnikova juha: gaspačo z opraženimi krušnimi kockami ; recept za gaspačo

gastáld -a m ( ȃ )
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo:

gastaldíja -e ž ( ȋ )
zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu: tolminska gastaldija

gástarbájter -ja m ( ȃ-ȃ ) pog.
delavec na začasnem delu v tujini, ki navadno opravlja fizična, slabše plačana dela: gastarbajter navadno zasluži pol toliko kot redno zaposleni delavec ; slovenski gastarbajterji

gástričen -čna -o prid. ( á )
med. želodčen : gastrične bolečine

gastrítis -a m ( ȋ )
med. vnetje želodčne sluznice: kronični gastritis

gástroenterológ -a m ( ȃ-ọ̑ )
zdravnik specialist za gastroenterologijo: gastroenterologi ozaveščajo javnost o smiselnosti preventivnih pregledov črevesja ; internist gastroenterolog

gástroenterologíja -e ž ( ȃ-ȋ ) med.
veda o prebavnih organih in njihovih boleznih: specialist za gastroenterologijo / klinični oddelek za gastroenterologijo

gastronóm -a m ( ọ̑ )
kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana

gastronomíja -e ž ( ȋ )
spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije
// nauk o tem:

gastronómski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na gastronome ali gastronomijo: razvijati gastronomsko kulturo ; gastronomska razstava kulinarična / gastronomski užitek

gastroskóp tudi gastroskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
priprava za opazovanje notranjosti želodca: upogljiv gastroskop ; nakup gastroskopa ; pregled, slikanje z gastroskopom

gastroskopíja -e ž ( ȋ )
med. opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom: opraviti gastroskopijo ; potrditi diagnozo z gastroskopijo ; gastroskopija in kolonoskopija / neprijetna gastroskopija

gástrula -e ž ( ȃ )
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule

gáščerica -e ž ( ā )
kuščar : gaščerica je švignila iz trave ; gibčna kakor gaščerica

gáščeričji -a -e prid. ( ā )
tak kot pri gaščerici: gaščeričja barva, okretnost

gašênje -a s ( é )
glagolnik od gasiti: gašenje požarov ; suho gašenje ; gašenje z vodo ; aparat za gašenje s peno / gašenje apna

gášper -ja m ( á )
majhna železna peč; gašperček 1 : cunje, obešene nad gašperjem

gášperček 1 -čka m ( á )
majhna železna peč: iz gašperčka se je kadilo ; sedeti pri gašperčku ; zakuriti v gašperčku ; pog. zakuriti gašperčka

gášperček 2 -čka m ( á )
šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha : burke veselega gašperčka ; kima z glavo kakor gašperček na nitki

gát -a m ( ȃ )
1. publ. pristajalna obala, pomol: ladja je pristala ob novem gatu
2. majhen jez, majhna pregrada:

gáte gát ž mn. ( ȃ )
nižje pog. spodnje hlače: bil je v sami srajci in gatah / dolge gate

gáter -tra m ( á )
les. stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik : nabaviti gater

gateríst -a m ( ȋ )
delavec pri jarmeniku; jarmeničar : zaposliti gateriste in cirkulariste

gátiti -im nedov. , gáčen in gáten ( á ȃ )
1. mašiti , zapirati : bil je v množici, ki je gatila vhod ; vozovi so gatili pot
2. gačiti : zna gatiti živali

gátiti se
zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu

gaucho gl. gavčo

gaudium tudi gávdij -a [ prva oblika gáu̯dijum ] m ( ā )
knjiž. razigrano, poredno veselje: profesorjeva smola je povzročila velik gaudium med dijaki ; ekspr. to ti je bil gaudium

gaufré gl. gofre

gauleiter tudi gávlájter -ja [ gáu̯lájter ] m ( ȃ-á )
v nacistični Nemčiji pokrajinski vodja nacistične stranke: bil je gauleiter na okupiranem ozemlju

gaulist ipd. gl. golist ipd.

gauss -a [ gáu̯s ] m ( ȃ )
fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka, desettisočina tesla: magnetno polje z jakostjo sto tisoč gaussov

gávčo tudi gaucho -a [ gáu̯čo ] m ( ȃ )
v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo ; argentinski gavčo

gávda tudi gouda -e [ gáu̯da ] ž ( ȃ )
gastr. trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo: edamec in gavda

gavdij gl. gaudium

gavétka -e ž ( ẹ̑ )
voj. žarg., v italijanskem okolju vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: stara gavetka

gávge gávg ž mn. ( ȃ )
nižje pog. vislice : tam so stale gavge / ekspr. če bo ostal tak, bo še na gavge prišel

gaviál -a m ( ȃ )
zool., navadno v zvezi indijski gavial krokodil z dolgim in ozkim gobcem, ki živi v Indiji, Gavialis gangeticus:

gavlajter gl. gauleiter

gavóta -e ž ( ọ̑ )
star francoski ples v zmernem dvodobnem taktu: plesali so gavoto in menuet
// skladba za ta ples: zložiti gavoto

gavrán tudi gávran -a m ( ȃ; ȃ )
pesn. krokar 1 : črni gavrani so krožili v zraku ; krokanje lačnih gavranov ; črno bleščeč kot gavran

gávtroža -e ž ( á )
star. vrtnica : rdeča gavtroža

gavún -a m ( ȗ )
zool. majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina: prodajajo sardele, skuše in gavune

gávzniti -em dov. ( á ȃ )
vulg. umreti : gavznil bo, preden bo minilo tri dni

gay ipd. gl. gej ipd.

gáz 1 -a m ( ȃ )
1. v sneg narejena ozka pot: utirati gaz ; hodila sta po ozkem gazu
2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez : ladja z globokim gazom

gáz 2 -í ž ( ȃ )
1. v sneg narejena ozka pot: delati gazi ; odkidati široko gaz ; hoditi po gazi ; ozka, shojena gaz ; pren. le težko si je utiral gaz med množico
2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez : plitva gaz čolna ; ladje z gazjo devet in več metrov

gáza -e ž ( ā )
redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze: obložiti rano s sterilno gazo ; čista gaza ; blazinica iz gaze

gázda -e in -a m ( ȃ )
1. nižje pog. (hišni) gospodar: ali je gazda doma?
// delodajalec : moj gazda mi je dal dva dni dopusta
2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju gospodar (na kmetiji): gazda Veljko

gázdarica -e ž ( ȃ )
nižje pog. (hišna) gospodinja: gazda in gazdarica / moja gazdarica mi je odpovedala sobo

gazébo -a m ( ẹ̑ )
manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu; senčnica 1 , uta : gazebo je izdelan iz smrekovega lesa in ima platneno streho
// manjši paviljon na vrtu ali v parku za prireditve, zlasti družabne: gazebo za sprejeme in zabave na prostem

gazéla 1 -e ž ( ẹ̑ )
hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi: plahe gazele ; dekle, vitka kot gazela

gazéla 2 -e ž ( ẹ̑ )
lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom: Prešernove mojstrske gazele

gazélica 1 -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od gazela 1 : ljubka gazelica
// ekspr. vitko, gibčno dekle: nasproti mi je prihajala čudovita gazelica

gazélica 2 -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. manjšalnica od gazela 2 : motiv gazelice

gazélji -a -e prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na gazela 1 : gazelja samica / ekspr. dekle z gazeljimi očmi

gázen -zna -o ( ȃ )
pridevnik od gaza: gazna obveza

gazifikácija -e ž ( á )
1. uvajanje, uvedba plinske napeljave: pospešena gazifikacija dežele
2. kem. uplinjanje , razplinjevanje : gazifikacija lignita

gazírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino

gazíran -a -o:
gazirana preja
♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline

gáziti -im nedov. , gázila in gazíla ( á ȃ )
hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg ; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu
// knjiž. teptati : konjska kopita so neusmiljeno gazila žito ; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale ; gaziti pravico

gazèč -éča -e:
s težavo gazeč visok sneg

gazolín -a m ( ȋ )
1. kem. lahek, zelo hlapljiv in vnetljiv destilat nafte: pridobivati gazolin
2. zlasti v ameriškem okolju motorni bencin: stroj na pogon z gazolinom

gazolínski -a -o ( ȋ )
pridevnik od gazolin: voziček na gazolinski pogon

gazométer -tra m ( ẹ̄ )
teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram: industrijski gazometer ; laboratorijski gazometer

gazpacho gl. gaspačo

gáža -e ž ( ā )
knjiž. plača, zlasti pri gledaliških igralcih: zvišati gažo ; letna gaža ; mesečna gaža igralcev

gáženje -a s ( á )
glagolnik od gaziti: utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic

gážnja -e ž ( á )
star. gaženje

gea gl. geja

geg gl. gag

Geigerjev -a -o [ gájgerjev- ] prid. ( á )
fiz., v zvezi Geigerjev števec in geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran

geigerski -a -o [ gájgerski ] prid. ( á )
fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci

gêj -a m ( ȇ )
moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola: odkar se je zavedel svoje spolnosti, je vedel, da je gej ; pravice gejev ; geji in lezbijke ; v prid. rabi: gej aktivist gejevski aktivist ; gej klub gejevski klub ; gej kultura gejevska kultura ; gej parada gejevska parada

gêja in géa -e ž ( ȇ; ẹ̑ )
geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem območju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije

gêjevski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na geje ali gejevstvo: gejevski aktivist ; gejevski film ; gejevski klub ; gejevska kultura ; gejevska parada ; gejevska revija ; gejevska in lezbična skupnost / gejevski par

gêjevstvo -a s ( ȇ )
spolna nagnjenost moških do oseb istega spola: zavedel se je svojega gejevstva in se ločil

gêjša -e ž ( ȇ )
v japonskem okolju ženska, ki v čajnici s petjem, plesom in pogovorom kratkočasi, zabava moške: lepa gejša

gejzír -a in -ja tudi gêjzir -a in -ja m ( ī; ȇ )
vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir ; izbruh gejzira ; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal

gékon -a m ( ẹ̑ )
nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in lahko dajejo glasove, Gekkonidae: različne vrste gekonov ; gekoni in drugi kuščarji

gél -a m ( ẹ̑ )
snov v poltrdem stanju z malo vode, navadno za nanašanje (na kožo): čistilni, masažni, negovalni, proticelulitni gel ; hladilni, luščilni, vlažilni gel ; alojin gel za rane in opekline ; oljni gel za prhanje, tuširanje ; gel za britje ; gel za lase, obraz, telo ; gel, krema in losjon / gel za samoporjavitev ; gel za zaščito pred soncem, žulji / belilni gel za zobe / prsni vsadki s silikonskim gelom / nanesti gel ; namazati z gelom

gém tudi game -a [ gém ] m ( ẹ̑ )
šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz

géma -e ž ( ẹ̑ )
um. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo: antična gema ; dragocena gema

geminácija -e ž ( á )
jezikosl., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev:

gemináta -e ž ( ȃ )
jezikosl. podvojen soglasnik:

gémula -e ž ( ẹ̑ )
zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom

gén -a m ( ẹ̑ )
biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti ; analizirati gene ; mutacija genov

genealóg -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za genealogijo:

genealogíja -e ž ( ȋ )
izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo ; pren. genealogija spoznavne teorije
// veda o tem, rodoslovje:

genealóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave
♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva ; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez

generácija -e ž ( á ) navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti ; nova generacija ; pesniška generacija ; mlajša generacija pisateljev ; vzgojiti več generacij učencev ; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa ; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme ; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev ; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov ; tretja generacija mobilnikov

generacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na generacijo: premostiti generacijski prepad ; generacijski vrstniki ; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji

generál -a m ( ȃ )
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general ; slaven general ; drži se ko general pokončno, ošabno
● ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev
♦ voj. general najvišji generalski čin v Slovenski vojski ; general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve: jezuitski general

generalát -a m ( ȃ )
zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat

generálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor ; generalni konzul ; generalni sekretar
// ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija ; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka
2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje ; napovedati generalno stavko ; generalno pooblastilo ; generalno popravilo stroja ; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike
♦ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka ; glasb. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami ; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti ; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije ; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja ; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika

generálno prisl. :
avto je generalno popravil

generálni -a -o sam., pog. :
gospod generalni ; avto je dal v generalno

generálica -e ž ( ȃ )
1. nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu: suspendirali so brigadno generalico
2. zastar. generalova žena: stare grofice in generalice

generálije -lij ž mn. ( á ȃ )
knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije

generalísim -a m ( ȋ )
v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin

generalitéta -e ž ( ẹ̑ )
generalski zbor, generali: japonska generaliteta ; generaliteta armade

generalizácija -e ž ( á )
posplošitev , posploševanje : to je samovoljna in površna generalizacija
♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu

generalizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja

generalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti : nekritično generalizirati

generalizíran -a -o:
generalizirane predstave so postale pojem ; stvari so bile preveč generalizirane

generálka -e ž ( ȃ )
1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki ; javna generalka
2. geogr. topografska karta v majhnem merilu; ant. specialka 2 : merila generalke ; to je označeno na generalki
3. nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu: v filmu se generalka ameriške vojske odloči, da bo kandidirala za predsednico
4. zastar. generalova žena: stara generalka

generállájtnant -a m ( ȃ-á )
v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina:

generálmajór -ja m ( ȃ-ọ̑ )
voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor